S plesom in petjem do boljšega duševnega zdravja otrok

Samo spomnite se, kolikokrat na dan vam na misel pride kakšna pesem, ali si jo začnete celo tiho brundati in kako zabavno, sproščujoče in osvobajajoče je lahko to, saj prinaša številne koristi za naše duševno zdravje. Petje gre z roko v roki s plesom, ki ni le oblika telesne aktivnosti, ampak tudi način povezovanja s seboj in drugimi. Ples kot kombinacija ritma, gibov in ustvarjalnosti nudi varen prostor za samoizražanje ter odlično priložnost za sprostitev napetosti in vzpostavitev čustvenega ravnovesja. Glede na številne koristi, ki jih prinaša za duševno zdravje posameznika, je petje in ples zaželeno spodbujati pri otrocih že v zgodnjem otroštvu, pri tem pa imajo zagotovo pomembno vlogo starši.

Pomen ohranjanja duševnega zdravja otrok

Za doseganje in ohranjanje zadovoljstva in ravnovesja v življenju je nujno vsak dan skrbeti za duševno zdravje in že v otroštvu postaviti zdrave temelje. Tako kot skrbimo za telesno zdravje naših otrok s pravilno prehrano, rednim gibanjem in ustreznim počitkom, je potrebno stalno pozornost posvetiti tudi duševnemu zdravju. Glede na to, da je treba vse dejavnosti prilagoditi razvitosti otrokovih možganov in jih narediti čim bolj zanimive, kar nekaj orodij, ki so namenjena ohranjanju duševnega zdravja, ni uporabnih, zato imajo pomembno mesto prav ustvarjalne dejavnosti.

Kaj je dobro za ohranjanje duševnega zdravja?

Duševno zdravje je kompleksen produkt medsebojnega delovanja številnih dejavnikov, med katerimi bomo izpostavili nekaj najpomembnejših:

• kakovosten spanec – ključen za miselne funkcije, čustveno regulacijo in splošno duševno zdravje; pomanjkanje spanja je povezano z višjimi stopnjami tesnobe in depresije
• močni socialni odnosi – podpora prijateljev, družine in skupnosti ter pozitivni odnosi spodbujajo občutek pripadnosti in povezanosti
• učinkovito obvladovanje stresa – uvajanje strategij za zmanjševanje napetosti v vsakdanjem življenju in spreminjanje dojemanja izzivov v okolju učinkovito zmanjšuje doživljanje stresa
• hobiji in ustvarjalnost – vključevanje v dejavnosti, ki prinašajo zadovoljstvo in občutek dosežka, kot so umetnost, petje, ples, pisanje ali recimo, vrtnarjenje
• redna telesna dejavnost – med drugim pomaga pri sproščanju endorfinov, kar izboljša razpoloženje in zmanjša stres

Ples in petje za ohranjanje duševnega zdravja

Petje je kompleksen proces, ki vključuje različne dele možganov, združuje motorične, slušne, jezikovne, čustvene in kognitivne funkcije za ustvarjanje usklajene in izrazne dejavnosti. To usklajevanje različnih možganskih področij ne omogoča le ustvarjanja melodij in besedil, temveč prispeva tudi k čustveni regulaciji, povezanosti z drugimi in splošnemu dobremu počutju. Ples vključuje tudi več predelov v možganih in lahko spodbudi sproščanje hormonov, ki pomembno pozitivno prispevajo k našemu duševnemu in telesnemu zdravju. Ples in petje spodbujata samozavest, samospoštovanje, vzpostavljanje odnosov in občutek pripadnosti, kar prispeva k otrokovi odpornosti in duševnemu blagostanju (Zarobe et al., 2017), pozitivno prispeva k izboljšanju čustvenega zdravja in izboljšanju socialnega vedenja ter odnosov med otroki in mladostniki (Lykesas et al., 2022), kot tudi k izboljšanemu delovanju v vsakdanjem življenju z boljšim izražanjem čustev, čustveno regulacijo in zmanjšanem stresa (Moula et al., 2022).

Kako lahko starši pripomorejo k ohranjanju duševnega zdravja otrok s pomočjo petja?

1. Petje kot del rutine: vključevanje petja ob prebujanju ali npr. odhodu k počitku lahko pomiri otroke, zmanjša tesnobo in poveča občutek varnosti ter povezanosti s starši.
2. Skupinske pevske dejavnosti: vključite otroke v skupinsko petje, kot so šolski pevski zbori, kar izboljša otrokovo samozavest in socialne veščine, poveča občutek pripadnosti in lahko izboljša čustveno odpornost otrok. Spodbujate lahko tudi srečanja z družino ali prijatelji, kjer je petje sestavni del srečanja.
3. Ustvarjanje lastnih pesmi: spodbujajte jih k ustvarjanju lastnih pesmi, kar spodbuja ustvarjalnost, je način za izražanje čustev, hkrati pa podpira otrokov čustveni razvoj.
4. Čuječnost skozi glasbo: Petje lahko služi kot tehnika čuječnosti, ki otrokom pomaga, da se osredotočijo na to, kar pojejo in kako pojejo, s čimer se zmanjša tesnobnost in izboljša koncentracija otrok.

Kako lahko starši pripomorejo k ohranjanju duševnega zdravja otrok s pomočjo plesa?

1. Družinska plesna zabava – izberite večer, ko lahko sodeluje cela družina, zavrtite različne zvrsti glasbe in zaplešite skupaj, sproščeno in svobodno. Poleg zabave in ustvarjanja lepih spominov ples z družino spodbuja pozitivna čustva in lahko zmanjša stres pri otrocih.
2. Učenje koreografije – če ima vaš otrok rad izzive, se skupaj naučite preproste plesne koreografije, lahko izberete pesmi iz otrokovih najljubših risank. Ta dejavnost pomaga razvijati fino motoriko, ritem in zavedanje telesa ter spodbuja ustvarjalnost in povečuje samozavest otrok pri premagovanju novih izzivov.
3. Plesna zgodba – spremenite zgodbo ali pravljico v plesno predstavo in si skupaj izmislite gibe, ki spremljajo dogajanje zgodbe. Ustvarjalni ples pomaga razvijati čustveno inteligenco in otrokom omogoča, da raziskujejo in izražajo čustva na varen in ustvarjalen način.
4. Ples v naravi – če je mogoče, peljite otroka ven, v park ali na plažo in plešite na prostem. Ples na svežem zraku izboljša razpoloženje in zmanjša simptome tesnobe in depresije pri otrocih, povezanost z naravo pa spodbuja občutek svobode in ustvarjalnosti.

Le še korak vas loči od uvedbe bolj veselega, plesnega in izpolnjenega vsakdana vas in vaših otrok s pomočjo redne prakse petja in plesa. Izberite ritme, gibe in besedila, ki vam najbolj ustrezajo, pustite domišljiji prosto pot in uživajte v trenutku – ob ustvarjalnih aktivnostih se še globlje povežite s svojimi otroki in zgradite zdrave temelje za ohranjanje njihovega duševnega zdravja.

Reference:
Lykesas, G., Chatzopoulos, D., Veratzoula, V., Nikolaki, E., Douka, S., & Bakirtzoglou, P. (2022). Reviewing available online publications on the effect of dance on the physical and mental health of children and adolescents. Central European Journal of Sport Sciences and Medicine, 36(3), 19-29.
Moula, Z., Powell, J., Brocklehurst, S., & Karkou, V. (2022). Feasibility, acceptability, and effectiveness of school-based dance movement psychotherapy for children with emotional and behavioral difficulties. Frontiers in Psychology, 13, Article 883334.
Zarobe, L., & Bungay, H. (2017). The role of arts activities in developing resilience and mental wellbeing in children and young people: A rapid review of the literature. Perspectives in Public Health, 137(6), 337-347.